Odločanje o preživnini
Eno najpogostejših vprašanj, ki se pojavlja ob razhodu staršev, je vprašanje višine preživnine za skupne otroke. V praksi se pogosto pokaže, da imajo starši o tej temi premalo pravilnih informacij. Ena pogosta zmota je, da preživnine ni mogoče zahtevati že med postopkom. Druga pogosta težava pa je napačna predstava o tem, kakšen znesek preživnine je za otroka dejansko potreben.
Preživnina je pogosto določena prenizko. Razlog je preprost: večina staršev se šele v postopku prvič resno sreča z vprašanjem, koliko bo otrok potreboval ne samo ta mesec, ampak tudi v naslednjih letih. Stroški otroka niso samo hrana in oblačila. Sem spadajo tudi vrtec ali šola, šolske potrebščine, zdravstveni stroški, dejavnosti, prevozi, počitnice, rojstni dnevi, šport, kultura, izredni stroški in vse tisto, kar otroku omogoča običajen razvoj.
Pogosta napaka je tudi, da starši v želji po hitrem zaključku postopka sprejmejo dogovor, ki je prenizek, premalo natančen ali težko izvršljiv. Včasih se dogovorijo, da si bodo “dodatne stroške delili po dogovoru”. Tak zapis lahko nekaj časa deluje, zlasti kadar so odnosi med staršema dobri. Težava pa nastane takrat, ko do plačila ne pride oziroma ko se starša ne strinjata več, kateri strošek je potreben, kdo ga mora plačati in v kakšnem deležu.
Če obveznost ni dovolj natančno določena, je pozneje lahko zelo težko ali celo nemogoče doseči prisilno izvršbo. Zato je pri preživnini pomembno, da se že na začetku jasno premisli, kateri stroški so vključeni v mesečno preživnino in kateri stroški se bodo morebiti delili posebej.
Na tej strani boste našli informacije o tem, kako razmišljati o preživnini, kako se lahko uredi plačevanje preživnine med postopkom, kdaj je smiselna začasna odredba in zakaj je pomembno, da so otrokove potrebe že na začetku dovolj konkretno ocenjene. Prav tako boste izvedeli, kaj je mogoče storiti, če je bila preživnina že določena, pozneje pa se je pokazalo, da dogovor ali odločitev ne ustreza več dejanskim potrebam otroka.
Plačevanje preživnine med postopkom
Veliko staršev je prepričanih, da je treba po predhodnem svetovanju na centru za socialno delo vložiti predlog na sodišče in nato počakati, da sodišče določi preživnino. Pri tem pa se pogosto spregleda vprašanje, kaj se zgodi s plačevanjem stroškov otroka med samim postopkom.
Postopki lahko trajajo več mesecev. To velja tudi v primerih, ko se starša o bistvenih vprašanjih načeloma strinjata, saj mora sodišče dogovor še vedno preveriti in o njem odločiti. Otrokovi stroški pa nastajajo vsak mesec. Zato je pomembno, da se vprašanje začasnega plačevanja preživnine ne odloži do končne odločitve sodišča.
Dogovor glede preživnine med postopkom
Starša se lahko o začasnem plačevanju preživnine dogovorita. Tak dogovor je lahko smiseln, ker omogoča vsaj začasno ureditev stroškov otroka in zmanjša tveganje, da bi se ob koncu postopka nabrala večja denarna obveznost za nazaj.
Pisni dogovor je koristen za oba starša. Staršu, ki preživnino plačuje, omogoča, da lahko pozneje jasno izkaže, koliko je plačal, za katero obdobje in za katere stroške. Staršu, ki preživnino prejema, pa daje jasnejšo podlago, kaj lahko pričakuje med postopkom in kdaj mora biti plačilo izvedeno.
Pri tem pa je pomembno, da dogovor ni samo načelen. Dogovor naj bo jasen:
Dobro je vedeti
Klavzula “po dogovoru”
Posebna previdnost je potrebna pri dogovorih, da se bodo starši o dodatnih stroških “sproti dogovarjali”. Tak zapis se lahko v praksi izkaže za premalo določenega. Če se starša pozneje ne strinjata, ali je bil določen strošek potreben, kdo ga mora plačati in v kakšnem deležu, lahko nastane nov spor.
Preživnina nižja od 200 EUR
V številnih primerih je treba posebej kritično preveriti dogovor, po katerem bi bila preživnina za otroka začasno določena pod približno 200 do 250 EUR mesečno. To ne pomeni, da tak znesek nikoli ne more biti primeren, saj je višina preživnine vedno odvisna od konkretnih okoliščin. Pomeni pa, da je treba preveriti, ali so bile otrokove potrebe realno ocenjene in ali niso bili določeni stroški preprosto spregledani.
Določitev ni končna
Začasni dogovor tudi ne nadomešča končne odločitve o preživnini. Če bo pozneje dogovorjena ali določena preživnina višja od zneska, ki se je plačeval med postopkom, bo lahko treba razliko doplačati tudi za obdobje teka postopka.
Ko dogovor ni možen
Predlog za izdajo začasne odredbe
Če dogovor med staršema ni možen ali če drugi starš ne prispeva dovolj, je mogoče predlagati, da sodišče izda začasno odredbo za plačevanje preživnine.
Začasna odredba je namenjena temu, da se začasno uredi plačevanje preživnine do končne odločitve sodišča. Smiselna je zlasti takrat, kadar eden od staršev ne prispeva ničesar, prispeva neredno ali plačuje znesek, ki ne zadošča niti za osnovne otrokove potrebe.
Začasna odredba ne pomeni, da bo končna preživnina določena v enaki višini. Gre za začasno ureditev, ki velja do drugačne odločitve oziroma do končne ureditve preživnine. Začasno določena preživnina je namenjena temu, da se odpravi ogroženost otroka zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje in da se z njo pokrijejo otrokove nujne, eksistenčne potrebe.
Pri predlogu za začasno odredbo je treba konkretno pojasniti: